Bloganje ob kulturnem prazniku

V Art središču blogamo o samooskrbnem ekološkem vrtu, hrani, DIY gradnji, mini projektih, gostovanjih in zadnji teden še o ekoloških čistilih domače izdelave. Ne glede na to, kako Monty-Python-ovsko se bo tole slišalo, je naš umetniški center (in z njim naš mini blog) odlična metafora za stanje v kulturi v Sloveniji. No budget – dobesedno.

Začetek februarja je vsako leto zaznamovan s povečanjem uporabe besede kultura. Zagrize se namreč v vse pore življenja, dokler po vrhuncu na Prešernov dan ponovno ne ponikne iz obzorja. 8. februarja namreč praznujemo obletnico smrti največjega slovenskega pesnika… in zdi se, kako ironično, tudi obletnico ‘smrti’ (no, natančneje samomora) kulture. Kako tipično slovensko.

kultura-mortaa.jpg
Kultura morta? ; 2014

Stanje je… NI, pa pika.
V društvu Asociacija pravijo, da je stanje na področju kulture “…še vedno, če ne veliko bolj, alarmantno“, drugi govorijo o kulturni katastrofi, prispevki na nacionalki nam pripovedujejo zgodbe o nemogočem životarjenju umetnikov, sredstva za projekte in programe se grozotno krčijo, Nacionalni program na področju kulture (NPK) so le besede na papirju in tako dalje in tako naprej… če omenimo le nekaj odzivov zadnjih dni.
V Art središču nas rezi in blokade ne presenečajo več – po 14-ih letih obstoja so sicer še vedno boleči – ampak se nam, po resnici povedano, z nesposobnimi birokrati na MzK enostavno ne da več ukvarjati, prosijačiti za drobtinice itd.
Ko se človek ozre malo naokoli sebe, po svetu, Slovenija res postane (pre)majhna… v vseh slabšalnih pomenih majhnosti, žal.

Vseeno pa je grozno opazovati, da se nam, ki smo bili nekako 7 let nazaj prvi na spisku za reze (srečneži, vedno orjemo ledino!), vsako leto pridružuje vedno več posameznikov in organizacij.
Zato se, kot vsako leto, tudi tokrat pridružujemo ‘protestnim’ valom ob kulturnem prazniku po Sloveniji.

 

snowchain.jpg
inštalacija ob kulturnem prazniku, mešana tehnika (sneg, les, pepel); 2009

 

 

Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču natanko pred sedmimi leti – po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.

 

 

kultura1.png
original logotip
za_print_sirina_10cm-copy
naša verzija

 

Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas.

Subvertising (sestavljanka besed subverzija in oglaševanje) ali ad-busting (para oglas) se nanaša na prakso prevar ali parodij na korporativne ali politične oglase. Ponavadi prevzema obliko nove podobe ali predelave obstoječe podobe/ikone v satirični maniri. Dobra predelava posnema videz in občutek izvirnega oglasa ter promovira dvojni pomen, ko gledalec/ka spozna, da je bil/a prevaran/a. Na ta način ustvarja kognitivno disonanco ter začasno razkrije globlji pomen. (vir: Wikipedia)

Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko, zastarelo, ideološko naravnano, centralistično usmerjeno itd. ter na ta način posedujejo življenje slovenske kulture in umetnosti.

 

Primeri uporabe
Beseda kultura si je v zadnjem času (uh, to so sedaj že leta in leta) prislužila pripono c, v vsakodnevnem življenju pa se je/bi se lahko prijela tudi kot kulturn(išk)a kletvica, ki zajema več pomenov:
– večinoma nestrinjanje, neodobravanje, negodovanje npr. s kulturno politiko, politiko kulture, kakovostjo kulturnega/umetniškega delovanja/projekta/…,
– slabšalno za osebo nedoločenega spola na profesionalnem področju (kulture) itd. V uporabi je lahko tudi kot samokritika kulturnikov/umetnikov in kulturniškega oportunizma, a se v tej obliki uporablja (le) redko.

1.Prostaški izraz v široki uporabi v kulturnih sferah. Ponavadi se ga uporablja v stavkih, ko se z nečim ne strinjamo oz. zaradi nečesa negodujemo.

Kulturac pa taka umetnost!
Na kulturac mi gre ta scena.

2.Oznaka za neznani osebek nedefiniranga spola na področju kulturnega delovanja. Običajno v uporabi v negativno nastrojenem razpoloženju.

Kateri kulturac si je to izmislil?
To je pa res en kulturac od politike!

3.Kot kraj označuje stvari, ki so odpovedale.

Dandanes ne moreš več nič naredit, ker je vse v kulturcu.
Ministrstvo je šlo v kulturac.

4.Poslati koga ‘v kulturac’ pomeni, da se z njim/njo ne strinjamo ali ne odobravamo njegovih/njenih dejanj in postopkov.

Ma pejt v kulturac!

 

Ozadje
Specifično beseda kulturac izhaja iz leta 2007, ko je ekipa Art središča po deložaciji poiskala azil v Metelkova mestu v Ljubljani. Takrat s(m)o pridobili prostor v stavbi Hlevi, ki se nahaja natančno čez cesto od sedeža Ministrstva za kulturo. Popolnoma obnovljen bivalni in delovni prostor smo poimenovali  Atelje Azil. Pred deložacijo in kasneje v času izgnanstva iz prostorov Art središča smo o nepravilnostih nastavljenega vodstva Art središča obveščali vse sofinancerje in partnerje v projektih Art središča, relevantne inštitucije, združenja in posameznike v Sloveniji in tujini ter ob deložaciji konec novembra 2006 v prvi izjavi za javnost opozorili na dolgotrajne posledice namernega škodovanja in blokade prvega rezidenčnega umetniškega centra v Sloveniji.

 

 

aa-before
Atelje Azil: Prej-potem; 2008

 

Ministrstvo za kulturo se je v preteklosti večkrat (no, lahko bi rekli skorajda vedno) distanciralo od problema Art središča. Kljub temu, da je ustanovitev centra leta 2000 podprla EU, projekt izgradnje umetniškega središča pa prejel nagrado za najboljši regionalni projekt. Nerazumevanje slovenske kulturne politike oz. odločevalcev o specifiki Art središča in nepoznavanja tovrstnih –drugje po svetu uveljavljenih– praks umetniških izmenjav oz. Artist in Residence programov pa elegantno povzame izjava visoke uslužbenke na MzK iz leta 2012, da gre pri rezidencah za nič več kot turizem (?).

Do konca leta 2006, ko je prišlo do nasilne izpraznitve prostorov Art središča s strani lokalnih veljakov, smo o možnostih razvoja Art središča obveščali vse dotakratne ministre (zamenjali so se namreč štirje!), prosili za pomoč in na koncu tik pred javno dražbo na koncu dolgega, temačnega in zatohlega tunela le ugledali svetlo luč.
Tako smo vsaj upali.

 

ministrica
 Obisk (sedaj bivše) ministrice za kulturo ge. Majde Širca v Art središču; 2010

Kasneje leta 2009 (po dobljenih tožbah Art središča) je ministrstvo pristopilo k reševanju centra z odkupom nepremičnin in obljubo o programski neodvisnosti ter možnosti sovlaganja, ki jo je leta 2010 prelomilo. Art središče je vložilo tožbo proti RS, ki še vedno traja. In piše se leto 2014.
Zaključek
Še vedno smo mnenja, da so naše objave o samooskrbnem vrtu, DIY gradnji, mini projektih in gostovanjih ter nenazadnje tudi ekoloških čistilih vsekakor smiselne vsebine samoniklega umetniškega centra.
Pa vendar, ko misel o kruhu nam vsakdanjem prevzame ustvarjalnost, ideje, razvoj umetnosti in njene potenciale (še posebej v tako marginaliziranih okoljih, v kakršnem deluje tudi Art središče), potem realnost postane izjemno tragi-komična izkušnja. Še Monty Python-i bi se od smeha razjokali, mi pa bomo kulturni praznik preživeli ob izdelavi ekoloških čistil in proslavili z vnosom besede kulturac v Razvezani jezik – prosti slovar žive slovenščine.