slo / eng
   
   
   
   
   
   
   
   
    2007-2009 2005-2006 2000-2004  
     
 

2006

       
 

Mileta in Sanja Poštić (SRB) - Delavnica 2D animacije

Mileta Poštić je docent na smeri Animacija in vizualni efekti na Akademiji Umetnosti Novi Sad od 2003, kjer je ustanovitelj in vodja smeri, obiskuje pa doktorski študij iz Teorije filma. Je avtor številnih animiranih filmov, reklamnih in glasbenih spotov ter multimedijskih razstav (Zasticena od reklame 2002, Jedan brod, jedan odlazak, jedna sudbina, 2004, Let’s Go 2005...). Poleg tega je soustanovitelj in menedžer Neodvisne Umetniške Asoiacije Izba 2000-2003 (www.izba.org.yu) in dobitnik številnih nagrad ter udeleženec na različnih razstavah v ZDA, Veliki Britaniji, Belgiji, Švici, na Japonskem in v Srbiji.

Sanja Poštić je študirala na Fakulteti za arhitekturo, Univerza Novi Sad, Srbija 1997-2005. Sanja je delala na številnih projektih: animacija, glasbeni spoti, reklame in kratki filmi.

Ko so se vsi udeleženci zbrali, smo debatirali o ideji in zgodbi animacije. Odločili smo se za delo v skupini, ter določili temo - prihajajoče županske volitve. Prvi korak je bila izdelava scenarija ter izdelava karakterjev. Risali smo in risali ter nazadnje izbrali karakter, ki bi najbolje ustrezal vlogi župana ter izbrani zgodbi. Pripravili smo osnovne skice za animatiks - ekstreme pozicij karakterjev ter zgodbe v določenem času.

Odločili smo se za slogane, pripravljali grafično podobo, snemali zvočne efekte ter glasbeno podlago. Naša glasbenika sta pripravila tri glasbene podlage - uvodno špico in dve verziji glavne glasbene podlage, katerih osnova je slovenska himna. Spet smo risali in risali in risali - za dve kratki animaciji smo v tednu izrisali okoli 500 sličic, ki jih je bilo potrebno skenirati in računalniško obdelati. Sledila je montaža, ki se je končala pri final final in really really final verzijah.

Končna izdelka sta tako 2 kratki animaciji z naslovoma "Laž ima kratke noge" in "Ne bodi ovca", ki jih bo zavrtela lokalna TV As, prikazane pa so bile tudi na nacionalni televiziji.



 
       
 

Hellen Terry (UK) - Zaželjeno: Nezaželjeno...

Obstaja zaklad odvečnih, zastarelih hišnih predmetov, ki so založeni na skritih mestih, ali pa odvrženi za vedno. Čas pomladnega čiščenja, običajna praksa v večni gospodinjstev, je bil pravi čas za začetek projekta.

Avtorica je po lokalnih gospodinjstvih zbirati hišne predmete (zlasti obleke in drobnarije) z namenom, da se jih po delih znova uporabi in preoblikuje v nov produkt. Po gospodinjstvih je razdelila prazne vreče s priloženim objasnilom koncepta projekta in vloge lokalnih prebivalcev v njem. Člani gospodinjstev so bili povabljeni, da napolnijo vreče s stvarmi, ki jih ne potrebujejo več.

V projektu so bili naključni predmeti združeni in predelani v nov dizajn. Seveda so do neke mere morali biti uporabljeni tudi še neuporabljeni materiali - te je podarila tovarna tekstila Mura iz Murske Sobote, ki je donirala tudi šivalni stroj.

Cilj Art središča na Goričem in predlaganega projekta je vplesti lokalno skupnost ter zagotoviti aktivnosti in možnost kreativnega udejstvovanja ljudem v izoliranem območju. Z vpletanjem ljudi na osebni ravni te vrste (preoblikovanje njihovih neuporablajnih predmetov v modne izdelke znova primerne za uporabo) in z vzpodbujanjem njihove radovednosti, v kaj so se njihove nerabljene stvari spremenile, je projekt prispeval k tesnejšemu sodelovanju med lokalno skupnostjo in Art središčem.

Drugi način povabila lokalnemu prebivalstvu za sodelovanje so delavnice pletenja, kvačkanja, šivanja(ročnega in s šivalnim strojem), in barvanja tekstila. Na teh delavnicah so lahko ljudje sami sodelovali pri preoblikovanju nerabljenih predmetov v znova uporabne izdelke za lastno uporabo. Na ta način jim je avtorica ponudila novo aktivnost in hkrati na zabaven način vzpodbudila recikliranje.

Nastali izdelki so bili predstavljeni v lokalnih družabnih zbirališčh na področu, kjer so bili prvotno tudi zbrani nezaželjeni materiali. Tako so imeli ljudje iz okolice prvi priložnost videti dela, ki so nastala iz nerabljenih predmetov, ki so jih dali na voljo za preoblikovanje. Zaključa razstava projekta se je zgodila v Ljubljani. Na vseh razstavah je bila predstavljena tudi fotodokumentacija poteka projekta.

Projekt je sofinanciralo Ministrstvo RS za kulturo.




 
       
  Pawel Dziemian (PL) - Video konstelacija OIKOUMENE
"Oikoumene je trajno naseljeno območje s pogoji, ki omogočajo trajni obstoj. Oikoumene je video konstelacija, ki reprezentira različne oblike genocida, poizkuse homogenizacije okolja in eksterminacije. Sestavljena je iz dveh dokumentarnih filmov in poizkuša poiskati dokaze o intervencijah v naravno okolje ter operacijah nad populacijo. Znanost ne dopušča terminov kot je etika. V nasprotju z znanostjo, jih dopuščamo mi. Kaj pomeni naravno okolje? Kdo definira primarno obliko življenjskega prostora? Kakšna je naša odogovornost v žvljenjskem prostoru? Ne čutim se odgovornega. Ne morem se vplesti v problematiko izven lastnega okolja; zato držim distanco. Na način znanstvenega hladnega pogleda le opazujem poteze neke populacije. "

Volovske žabe : Zgodba invazivne vrste
Gabriel Martin, Hervé Carriou; Le Haillan (Bordeaux), Francija, 2004
V 70-ih je nori raziskovalec iz Amerike prinesel volovske žabe in jih naselil v svojem ribniku v Franciji. Ni vedel, da so super-predatorji, ki se z lahkoto adaptirajo na novo okolje in se hitro razmnožujejo. Ni vedel, da bodo uničile ostale vrste in spremenile lokalno biološko raznolikost. Društvo « Cistude Nature »  jih proučuje in poizkuša poiskati ultimativni načrt za iztrebljenje te invazivne vrste.

Mi in oni – glas podeželja
Pawel Dziemian, Julij Borštnik; Ljubljanska kotlina in Dolenjska, Slovenija, 2006
Film je dokument potovanja ob koncu novembra 2006 po krajih, kjer je ime Strojan postalo eksplozivni material. Namen potovanja je bil ujeti in detektirati strahove in fobije ter odzive nanje, ki so začasno privreli na površje s škandalom okoli romske družine Strojan. Strahovi in fobije so vedno prisotne, a večino časa latentne in skrite.

Rezidenco je omogočil Artist in Context program.

 
       
 

Alexandra Filiatreaux (F) - Taxi Alaksi
Projekt Alexandre Filiatreau z naslovom'Taxi Alaksi' v etnografskem muzeju pod okriljem francosko - slovenske pomladi. Alexandra Filiatreau je v Sloveniji gostovala v okviru EU Youth programa Artist in Context, organizacije Pépinières européennes pour jeunes artistes. Art center se je v letu 2005 uspešno prijavil kot sprejemajoča organizacija in tako edini v Sloveniji izvajal program za mlade umetnike.

 


Rezidenco je omogočil Artist in Context program.

 
       
  Milena Kosec (SI)
V Art središču nas je obiskala Milena Kosec, karierna sodobna umetnica, ki pripravlja projekt ART MREŽA. Naredila je skupinski portret s celotno ekipo ter nas intervjuvala.
Za več informacij o njenem projektu, klikni tu.
 
     
  2005  
 

GIBANICA '05
Gibanica '05 je projekt sestavljen iz osmih delov, ime pa si izposoja od prekmurske specialitete. Projekt se je odvijal od maja 2005, v času 7-ih mesecev pa je Art središče gostilo umetnike iz Slovenije, Avstrije, Portugalske, Francije, Španije, Italije in Nemčije.

Odnosi z lokalnim prebivalstvom in pokrajino vplivajo na kreativne projekte, ki v Art središču nastajajo.
V Art središču ni ‘galerijskega’ prostora, kar pa ni razlog, da dela ne bi bila predstavljena. ‘Gibanica’ je prvi takšen poizkus, kjer so bila umetniška dela razstavljena v neformalnih razstavnih prostorih - na lokacijah, ki so lokalnemu okolju domači – gasilski dom, vinogradnški dom, lovske preže – in ki ne vsebujejo pričakovanj galerijskega prostora. V teh prostorih obstaja možnost/priložnost za sodobno umetnost, hkrati pa (iz)postavljajo vprašanje, zakaj bi morala biti umetnost vezana na specifični tip prostora in (predvsem urbanega) okolja.
Upamo, da so projekti na ta način tudi bolj povezani z njihovim kontekstom, ter da bodo, na nek način, vplivali tako na lokalno prebivalstvo kot tudi na avtorje umetnike, ki so jih ustvarili.

 
  Kaja Avberšek (SI) - Steklenica za šnops
Slovenska oblikovalka Kaja Avberšek, ki ustvarja skupaj z portugalskim kiparjem Pedrom Velosom pod skupnim imenom PIK, je poskusila lokalnim proizvajalcem ponuditi primerno embalažo za domače žganje. Steklenice združujejo tradicijo lokalnega okolja in sodobnega oblikovanja. Oblikovala je osem modelov 0,5l steklenic za različe vrste šnopsa: borovničevo, breskovo, češnjevo, hruškovo, malinovo, medeno, slivovo in zeliščo žganje. Steklenice imajo isto osnovo, med seboj pa se razlikujejo po barvi, teksturi in obliki vratov. 3D CAD modeli so bili prene±eni v vas Oriszentpeter preko meje, kjer so Madžari ohranili tradicionalno obrtništvo in lončarstvo, predvsem zaradi specifične glinene zemlje. Rokodelec Ladislav Bologh je pripravil mavčne modele za vsako izmed steklenic ter mavčne kalupe za vlivanje gline.
Kalupi so bili odnešeni v Gezo, majhno opekarno in tovarno izdelkov iz gline po naročlu v
Magyarszombatfi, kjer so naredili prve steklenice. Te so potovale dalje k Ivu Kurnjeku, profesionalnemu lončarju v osnovno šolo v Murski Soboti, kjer je bila vsaka izmed steklenic glazirana z ujemajočo se barvo ter spečena v peči za keramiko, sedem ur pri temperaturi 1050 oC.
Steklenice za šnops so bile predstavljene v Vinogradniškem domu v Ivanovcih, stični točki lokalnih proizvajalcev in poznavalcev vina in žganja, kot tudi lokalne populacije, ostalih obiskovalcev in turistov. Na otvoritvi razstave so imeli priložnost videti konkreten produkt kot tudi spoznati celoten delovni proces – od skice, video dokumentacije in vzorče serije steklenic.
Sama lokacija je tako zdru·ila lokalno sceno in njeno mentaliteto ter jo hkrati poizkušala stimulirati k možni prihodnji dodani ponudbi kulturnih/umetniških projektov in pa tudi v smislu uporabe javnega prostora kot potencialnega razstavnega in prodajnega prostora.
 
       
 

PiK (SI/P) - Kip v Središču
Pedro Veloso in Kaja Avberšek, ki delujeta pod skupnim imenom PIK, sta realizirala idejo o postavitvi skulpture v vasi Središče. Pedrov projekt je raziskava o kinetičih skulpturah, ki se odzivajo na okolje in naravne elemente, brez motorjev. Umetnikova zavestna odločitev o postavitvi in samem delu v procesu nastajanja v sami vasi Središče je bila ključnega pomena za celoten projekt. Projekt sestavlja 77 različno visokih orjaških kovinskih travnatih listov, ki z zvočno škatlo in lastno 'krhkostjo' sodelujejo z vetrom in dežjem, se spreminjajo, preobračajo in ustvarjajo zvoke.
Med samim izdelovanjem skulpture so ob enem potekala pogajanja o sami lokaciji postavitve. Pedro je za skulpturo potreboval travnik, njivo, ki jo je prav v ta namen podarila lastnica Ida Pap iz vasi Središče/Szerdahely.
Projekt je temeljil na sodelovanju z lokalnim prebivalstvom - od kopanja lukenj, košenja in sajenja trave, do izposoje različih orodij, nudenja prostora in seveda odprtosti in solidarnosti ljudi, ki so, vsak na svoj način, prispevali k uresničitvi postavitve.
Otvoritve so se udeležili prav vsi vaščani. Dogodek je bil pospremljen z predstavo z ognjem, ki so jo izvedle tri ustvarjalke z ognjem iz Anglije, Avstralije in Avstrije. Dogodek ni bil poseben le za vaščane ampak tudi za celotno ekipo Art centra, saj je le-ta postal bolj povezan z lokalno skupnostjo. Predvsem preko medsebojnega zaupanja in spoštovanja drugačnosti.

 
       
  André Vizinho (P) - Uokvirjeno Goričko
Avtor je v svojem projektu raziskoval neposredno okolico – Goričko, ki je polno gozdov, travnikov in obdelovalnih površin. Zanimala ga je meja kot 'vmesnik med dvema medijema: površina med gozdom in travnikom, meja med naravnim in umetnim, vez med živalskim in človeškim, črta med mišljenjem in čutenjem. Goričko je polno robov/mej, ki omogočajo toliko različnih oblik življenja. Fotografije so nastale v lovskih prežah - opazovalnicah, ki se nahajajo prav na teh mejah in so ključni del njegove raziskave. Predvsem zaradi opazovanja divjih živali in lova pa so razpršene po celotnem Goričkem.
S projektom je poleg osebnega opazovanja ter razumevanja okolice (pokrajine, ljudi, živali, gozdov, kmetij, letnih časov, svetlobe), poizkušal opozoriti tudi lovce, vsakdanjost tega okolja, da premislijo o lovu in jih vzpodbuditi, k “lovljenju” podob.
Dela so bila razstavljena na nogometnem igrišč v vasi Domanjševci/Domonkosfa, dvojezičnem področju na meji z Madžarsko. Nogometno igrišče je lokalna stična točka, kjer se vsakih 14 dni zgodi nogometna tekma, ter prostor, kjer se ljudje zberejo ob posebnih priložnostih. Kasneje je André pripravil razstavo tudi v MIKK-u – mladinskem centru v Murski Soboti. Na koncu pa bodo fotografije postavljene nazaj v opazovalnice po Goričkem.
 
       
 

Connected '05
Projekt je nadaljevanje predhodnega projekta na temo povezovanja iz leta 2004. V letošnjem projektu je sodelovalo šest različih umetnikov iz Forum Stadtpark-a (Gradec, Avstrija) in Art centra (Središče,Slovenija). Preko mailing liste, srečanj, izletov in pogovorov, so raziskovali ta dva prostora in poizkušali povezati dve državi, dve različni okolji, dva različna prostora. Produkt dopisovanj in pogovorov sta dve video deli, namizne igre in improvizirani glasbeni dogodek– različni pogledi in možnosti povezovanja dveh prostorov.
Predstavitev del je potekala v gasilskem domu v vasi Središče. Gasilski dom je v uporabi kot vaški dom s pisarno, namenjeni vaškim zadevam, nekajkrat na leto odpre vrata ob gasilskih vajah in tekmovanjih, veselicah ter sedminah. Vaščni ga obiskujejo ob večerih vsak dan, saj je tudi vaško zbirališče mleka.

Nicole Pruckermayr/Iohannes Zmölnig (A)
Stapljanje (Melted)
Dva kraja, Avstrija/Štajerska/Gradec in Slovenija/Prekmurje/Središče, sta bila mnogo let ločena zaradi političnih in socialnih mej. V projektu Stapljanje se kraja združita v novo (resnično) enoto, nov prostor neuradne komunikacije, brez političnih razmejitev. Oba prostora sta s pomočjo filmskega načina mapirana v posnetke. Posnetki so kot razglednice, skupek pokrajine iz obeh strani. Število posnetkov iz ene in druge strani je enako. Podobe so urejene tako, da ima vsaka svojo najbolj ujemajočo se podobo motiva: pokrajina Slovenije ustvarja par s sestrsko podobo pokrajine iz Avstrije in obratno. Te na novo odkrite dvojne pokrajine se med seboj počasi prelivajo, stapljajo v novo. Pričujoč video je minljivo nihanje med Avstrijo in Slovenijo, urbanim in ruralnim področjem. Iz motivov razglednic tako nastajajo nove povezave, ki ustvarjajo nove prostore.

Julij Borštnik/Rhiannon Davies/Maurits Bartstra/Vita Žgur (SI/GB/NL)
Dva art centra
Julij, Rhiannon, Maurits in Vita iz Art Centra v Središča smo poizkušali povezati Art Center z Forum Stadtparkom iz Gradca (Avstrija), ki je prav tako art center, a malce drugačen. Odločili smo se, da bomo naredili 6 videov v enem: dva kažeeta vožnjo z avtom proti Gradcu in Središču, dva obe stavbi oz. art centra in dva kažeta, kaj umetniki ustvarjajo tu in tam. Kljub temu, da sta si art centra zelo različna – en je v mestu in en na vasi – nas mogoče nekaj povezuje: umetnost. Hkrati se na ekranu vrtijo kratki teksti, ki poizkušajo razložiti, kaj si mislimo o umetnosti (in obeh prostorih). Video je projeciran na mize v gasilskem domu tako, da bodo obiskovalci lahko sedeli za mizo, jedli gibanico, pili špricer, se pogovarjali in ob enem gledali naše delo. Na ta način smo poizkušali zmešati obstoječa art centra in kaj mi, kot umetniki počnemo, z ljudmi, ki živijo v okolici Art centra.

Cym (A/NL)
Kasutaja
Dva kraja, Gradec, Avstrija in Središče, Slovenija sta povezana v seriji iger. Igre so narejene predvsem iz fotografij, idej in tekstov, ki so nastali med različnimi srečanji, izleti in pogovori v času projekta Connected '05. Igre temeljijo na zemljepisnih situacijah med Gradcem in Središčem, hkrati pa se igrajo s temo povezano/nepovezano v bolj abstraktnem smislu. Obiskovalci so povabljeni, da igrajo med seboj in z umetniki ter raziskujejo povezovalne teme skozi metaforo klasične namizne igre.

Cym - električna kitara (A/NL)
Nicole A. Pruckermayr/ Iohannes Zmölnig - bas (A)
Miha Ciglar - tenor saksofon (SI)
Improviziran glasbeni dogodek
Zasedba je spontana formacija in deluje kot avtonomen del dolgoročnega umetniškega projekta "connected". Združuje in povezuje 3 samostojne umetnike z najrazličnejšimi ozadji, delovnimi koncepti predvsem pa tudi področji umetniškega ustvarjanja ter tako vzpostavlja komunikacijo preko nikomur osnovnega, vendar vsem razumljivega, univerzalnega jezika glasbe.
Izpostavljen je problem zavestne zvočne interakcije brez ozira na tradicionalne glasbene forme in običajne tonalne slike, asociirane z razpoložljivim instrumentarijem, kot tudi postopno iskanje skupnih estetskih vrednot v umetnikom neobičajni domeni.






 
       
  Mejart (SI/P/E/I/F)
Mejart je projekt izmenjave 25 mladih umetnikov iz raznih področij umetnosti in petih različnih drž·av Evropske unije - Slovenije, Italije, Francije, Španije in Portugalske. Je plod sodelovanja med Art Centrom in organizacijami v Italiji (Mediattore), Franciji (CEPAS), ¦paniji (Oficina de Accion Solidaria y Cooperacion, Centre d'Art i Natura), Portugalskem (CENTA) in Madžarskem (Orizsentpeter), kot tudi raznimi mladinskimi organizacijami: M.I.K. (Murska Sobota), Infopeka Pekarna (Maribor), DZMP (Krško), MC Brežice, ŠMOCL (Laško).
Tema projekta so bile meje (od koder izhaja tudi samo ime) - kot povod za razpravo o istovrstnosti in različnosti na področju kulture, umetnosti in družbe, v ustvarjalnem in vsakodnevnem življenju. Udeleženci so imeli proste roke pri individualnem umetniškem ustvarjanju ali v skupini.
Končni izdelek je bila skupinska prireditev, tako imenovana 'veselica', ki je potekala med slovensko in madžarsko mejo (Hodoš-Bajánsenye), s katero so udeleženci simbolično premagali meje med umetniki in lokalnim prebivalstvom, mestnim in podeželskim načinom ž·ivljenja, različimi kulturami in narodi. Dogodek je vključeval umetniške postavitve, performanse, predstave, etno glasbo, nastop lokalnega pevskega zbora, glasbene skupine iz Murske Sobote in glasbene zasedbe Mejart-a, kot tudi tradicionalno hrano in pijačo. Lokalna atmosfera se je tako zlila z inovativnimi ustvarjalnimi pristopi - med katere lahko prišttevamo začasno vzpostavitev galerije v bivšem Kompasovem Duty-Free Shop-u na samem mejnem prehodu.

 
       
  Evelin Stermitz (A) - Ženske/Telo/Zgodbe
Fotografska raziskava žensk s podeželja in njihovega odnosa do telesa
Na odnos žensk do telesa so vplivale spremembe družbe skozi zgodovino ter socialno okolje, v katerem so živele in živijo danes. Tekom rezidenčnega bivanja v Art Centru je Evelin raziskovala, kako o zavedanju lastnega telesa razmišljajo ženske iz okolice.
Raziskava je razdeljena na splošni del, ki sprašuje: Zakaj imamo telo? Kaj nam to pomeni? Kaj lahko o tem povemo?
Ter specifični del, sestavljen iz tipa vprašanj z odprtimi odgovori:
A - Rada imam ta del telesa, ker …
B - Sovražim ta del telesa, ker …
Odgovori so podprti s fotografskim gradivom, povezanim z ženskim telesom. Skozi fotografije in tekste, poizkuša pričujoče umetniško raziskovanje pripovedovati osebne izkušnje in odnos do lastnega telesa žensk različnih starosti, ki so izkusile neenakopravnost v svojem življenju - tudi do svojega telesa.
Rezultat raziskave je prikaz odnosa in zavesti žensk do svojih teles, ki so bili predstavljeni na razstavi in samostojnem katalogu, s fotografijami in tekstom. Projekt je poizkušal razkriti splošen položaj žensk na podeželju in ga prikazati skozi površino biološke determiniranosti. Obenem poizkuša stimulirati razpravo o zavedanju o telesu in izgledu, posredovanih preko medijev ter o razlikah med rezultati ankete glede na starost anketirank, katerim je življenje prineslo različne življenjske izkušnje in zato tudi različen odnos do telesa.
Evelinino delo je bilo najprej razstavljeno v trgovini z oblačili v Murski Soboti, kasneje pa v čakalnici v Zdravstvenem domu v Gornjih Petrovcih.

 
  Projekt Gibanica je sofinancirala European Cultural Foundation (ECF).    
       
  Vita Žgur (SI) - Snežna muca
Pred Art središčem je nastala muca velikanka iz snega, kar pa je bil tudi začetek ideje o snežnem kiparskem festivalu na Goričkem v Prekmurju.